Nacionalni minoritetura thaj minoritetondže čhiba

I finsko, i jidišicko, i meänkielijendži čhib, i romani čhib thaj i samijendži čhib, thaj vi lendže čhibaće varijacije, si nacionalni minoritetondže čhiba an Švedska. Katar o berš 2009 važil o Zakono pe Nacionalni Minoritetura thaj Minoritetondže čhiba. Kate araćhe tu informacija sae čhibaće pravura si tut thaj so šaj te rode katar e komune thaj katar e themese organizacije pala adava zakono.

E publikaće autoritetura (komune, landstingura thaj statose organizacije) si responsiblo te araćhen thaj te promotin e nacionalni minoritetondže čhiba. E publikaće autoritetura mora te promotin e minoritetondže šanse te šaj ićaren von piri kultura thaj te džan lasa ani Švedska angle.

E administracijaće autoritetura (sar po egzemplo o DO) mora te del e nacionalnone minoriteten e šansa te uticin pe kodola pučimata sodegod šaj, kana ćerol pe svato pa lende thaj von si te savetuin pe lenca.

Kontakto e autoritetonca

Te mandže te koristi i finsko, e meänkielijendži ili e samijendži čhib si tut uvek pravo te koristi koja čhib kana mandže te avel tut lileso kontakto e DO-eja ili e Parlamentarose Ombudsmaneja (JO). Tu šaj te kontaktirine e Do-eja, te mangeja emailosa (ka do@do.se) ili te mangeja poštase lileja pe adresa: The Equality Ombudsman, PO Box 4057, 169 04 Solna.

Si tut vi pravo te koristi i finsko, e meänkielijendži ili e samijendži čhib pe ćiro lileso kontakto karing o Office of the Chancellor of Justice, the Swedish Social Insurance Agency, the Swedish Tax Agency, thaj karing the Swedish Public Employment Service, te si tu varsavi bući godole autoritetonca.

Te kontaktirine tu nesave autoritetonca kaj lendži bući ćerol pe totalno ili pe jek kotor an jek administacijako than sao si pala i finsko, e meänkielijendži ili e samijendži čhib, athoska si tut e opcija te koristi jek katar gola čhiba pe ćiro kontakto gola autoritetoja. Ali jek kondicija pala godova si, te avel tut jek slučajo godole autoritetoja hem odova slučajo te avel phanglo e administracijaće distriktoja sao si po pučipe.

Tut si tut pravo i te koristi i finsko, e meänkielijendži ili e samijendži čhib an ćiro oralno ili lileso kontakto e organizacijaja vi avri katar jek administracijako distrikto te avol tut kak slučajo e organizacijaja thaj o personalo džanela ći čhib.

Save komune formirinen jek administrativno distrikto pala diverzni čhiba?

Kontakto e DO-eja

O DO ćerol kontrola te inćerdol ande Švedska o Diskriminacijako Zakono thaj vov šaj te vazdel an sasti Švedska legalni sudose procesura. Te ćerela o DO kontrola pa godova, te inćerdol pe o Diskriminacijako Zakono kaj san tu responsiblo ili o Do reprezentiril tut an sudo an gasavi situacija, athoska si tut pravo te ćere svato i finsko, e meänkielijendži ili e samijendži čhib, te avol ći bući phangli jećhe administracijaće distriktoja kaj ćerol pe svato ćiri čhib. Tut si tut pravo te kontaktirine e DO-eja an ćiri čhib thaj godova oralno thaj vi lileja. O DO odgovoril tuće oralno pe sa goja čhib. Te naj tut legalno reprezentanto, si tut pravo te del pe tuće lilesi translacija katar e vlastosi decizija.

E sudura

Te si tut jek slučajo an sudo, sao ćerol bući an godola komune: Gällivare, Haparanda, Kiruna, Pajala thaj Övertorneå, athoska si tut pravo te koristi i finsko ili e meänkielilendži čhib, te avol o slučajo phanglo jekhaja katar gadala komune. Godova važil vi pala samijendži čhib, te ćerol o sudo pi bući an gole komune: Arjeplog, Gällivare, Jokkmokk, ili Kiruna thaj o slučajo si varesar phanglo gole komunenca.

Te mange te koristi ćiri čhib an sudo athoska trubul te informirine godolestar o sudo, kana lol pe te ćerol pe o slučajo ili kana ka lol pe te ćerol pe svato prvo drom pa gava slučajo ili pa e legalno bući.

Edukacijaće aktivitetura thaj phurengo arakhipe

Te beše an jek komuna, saji si administrativno distrikto pala finsko, meänkielijendži ili samijendži čhib, athoksa i komuna mora pala ćiri volja te nudil e čhavendže, saendže san starateli, than kaj so ćerol pe bući pala čhavrengo arakhipe thaj kaj e bući ćerdol totalno ili pe jek kotor an jekh katar godola čhiba.

Similarno si tut pravo an gasavi komuna te del pe tuće totalno ili barem pe jek supstancialno kotor katar e servizura thaj katar o arakhipe so nudila pe an o ramo pala phurengo arakhipe katar o personalo so ćerol svato lačhe i finsko, e meänkielijendži ili e samijendži čhib.

Te beše an jekh komuna, saji naj administrativno distrikto ili naj administratvino distrikto ćire čhibako ali si le personalo sao ćerol svato/džanel i finsko, i jidišicko, e meänkielijendži, i romani ili e samijendži čhib, athoska pala ćo rodipe i komuna mora te nudil phurengo arakhipe totalno ili barem supstancialno katar o personalo kaj ćerol svato ćiri čhib.

Konvencija pala Protekcija katar e Nacionalni Minoritetura ( Okvirno Konvencija) thaj e Evropaći Konvencija pala Regionalni ili Minoritetendže Čhiba (Konvencija pala Minoritetendže Čhiba). E nacionalni minoritetura sae si priznajime si e jevrejura, e Roma, e samijura, e švedskaće fincura thaj e tornedalcura. E priznajime nacionalni minoretetondže čhiba si i finsko čhib, i jidišicko čhib, e meänkielijendži čhib, i romani čhib, e samijendži čhib thaj vi lendže varijacije.

Katka arakhe maj but informacija

Evropako Saveto

E Evropako Saveto kontroliril sar prakticiril pe e Ramosi Konvencija thaj e Minoritetendže čhibendži Konvencija. E rezultatura, sar e Švedska kontroliril e konvencije arakhe pe.

https://www.coe.int/en/web/minorities

E Samijengo Parlamento thaj e Administracijako Bordo katar o Stockholmo

Samijengo Parlamento thaj e Administracijako Bordo katar o Stockholmo si le e obligacija katar o švedicko governo, te dićhen sar džal e minoritetondži politika angle thaj sar praktirciri pe o Zakono pa Nacionalni Minoritetura.

https://www.sametinget.se

https://www.lansstyrelsen.se/stockholm/stat-och-kommun/social-hallbarhet/nationella-minoriteter.html

Minoritet.se

Jek website pala švedskaće nacionalni minoriteitura. E website buvljarel o džanglipe pa samijengo indigeno narodo thaj pa švedicka nacionalni minoritetura: jevrejura, Roma, švedskaće fincura thaj tornedalcura.

http://www.minoritet.se/

Tillbaka till toppen