Romani chib - arli
Nacionalno minoritetija hem minoritetijengere čhibja
I finsko, i jidišicko, e meänkielijengiri, i romani hem e samijengiri čhib, hem isto adžahar olengere varijacije, isi ki Švedska nacionalno minoritetijengere čhibja. Kotar o berš 2009 važinela o Zakoni bašo Nacionalno Minoritetija hem bašo Minoritetijengere Čhibja. Akate arakheja informacija save čhibjakere pravija isi tut hem so šaj te rode kotar o komune hem vlastija palo akava zakoni.
E publikakere vlastija (komune, regionoskere hem themeskere vlastija) isi olen responsibiliteto te arakhen hem te promotirin e nacionalno minoritetijengere čhibja. E publikakere vlastija mora te promotirin o nacionalno minoritetija te ikeren ple kulture hem te džan olaja ki Švedska angle.
E administracijakere vlastija (sar po egzemplo o "Equality Ombudsman" – DO) mora te del e nacionalne minoritetijen šansa te uticinen ko okola pučiba keda vakerela pe baš olende hem ola ka den godi jek-avereske kazom šaj, hem e nacionalne minoritetijencar ko pučiba keda vakerela pe baš olende.
Kontaktija e vlastijencar
Te mangeja te koristine i finsko, e meänkielijengiri ja e samijengiri čhib, isi tut uvek pravo te koristine odoja, keda mangeja te ovol tut kontakti ko DO ja ko Parlamentiskoro Ombudsman (JO). Tu šaj te kontaktirine e DO-e emajlija (ko do@do.se) ja poštakere lileja ki adresa: The Equality Ombudsman, PO Box 4057, 16904 Solna.
Isi tut pravo te koristine i finsko, e meänkielijengiri hem e samijengiri čhib ko lileskoro kontakti odole vlastijencar, te ovola tut buti odolencar: Office of the Chancellor of Justice, the Swedish Social Insurance Agency, the Swedish Tax Agency, and the Swedish Public Employment Service.
Keda kontaktirine disave vlastijeja kaskoro aktiviteto isi totalno ja jekhe kotoreja phanlo jekhe administracijakere thaneja baši finsko, e meänkielijengiri ja e samijengiri čhib, isi tut šajipe te koristine disave kotar odola čhibja ko kontakti odole vlastijencar. Ali jek kondicija baš odova isi, te ovol tut jek slučajo ko odova vlasti hem odova slučajo te ovol phanlo e administracijakere thaneja so isi ko pučibe. Po egzemplo, tlo slučajo ovola phanlo e thaneja kaj bešeja odothe ja tlo slučajo perela baši buti so kerela pe ko odova than.
Isi tut pravo te koristine i finsko, e meänkielijengiri hem e samijengiri čhib ko oralno kontako ja ko kontakto lileja e vlastijencar, avri da kotar e administracijakere thana. E kondicija baš odova isi, te ovol tut jek slučajo ki olende hem te isi olen personali so džanela tli čhib.
Save komune formirinen jekh adminstrativno distrikto bašo diverzno čhibja?
External link.
Kontakti e DO-eja
O DO kontrolirinela sa o them hem šaj te vazdel sudoskere procesija ko sa o them. Te kontrolirinela o DO jek buti ja jek organizacija kori sijan tu responsiblo ja o DO te reprezentirinela tut ko jek sudo, tegani isi tut pravo te koristine i finsko, e meänkielijengiri ja e samijengiri čhib, te ovela tlo slučajo phanlo jekhe administracijakere thaneja baši tli čhib. Tegani isi tut pravo te kontaktirine e DO-e ki tli čhib, hem oralno hem lileja. O DO mora te odgovorinol tuke oralno ki odoja čhib. Te nane tut legalno reprezentanti, tegani isi tut pravo te del pe tuke lileja translacija kotar e vlastijeskiri decizija.
O sudije
Te ovola tut jek slučajo ko sudo, so kerela buti ko adala komune: Gällivare, Haparanda, Kiruna, Pajala hem Övertorneå tegani isi tut pravo te koristine i finsko ja e meänkielijengiri čhib, te ovol o slučajo disar phanlo jekhe administracijakere thaneja baši tli čhib. Odova važinela hem e samijengire čhibjake disave sudoske, so kerela buti ko akala komune: Arjeplog, Gällivare, Jokkmokk ja Kiruna ko slučajo te isi ole disar phanle odole komunencar.
Te mangeja te koristine tli čhib ko sudo tegani trebela te informirine o sudo baš odova, keda ka lel pe te kerel pe i legalno buti ja keda ka le te vakere o prvo puti baši legalno buti ja bašo tlo slučajo.
Edukacijakere aktivitetija hem phurengoro arakhibe
Te živineja ki jek komuna so-j administracijakoro than baš i finsko, e meänkielijengiri ja samijengiri čhib, tegani i komuna, te rodindžan tu, ka nudinel e čhavenge kaske sijan staratelji, than ko jekh čhavengoro arakhibe kori so kerela pe sa i buti ja barem jek kotor kotar odoja buti ko disave kotar odola čhibja.
Similarno isi tut pravo ki asavki komuna te del pe tuke totalno, ja jek baro kotor kotar o servizi hem arakhibe so nudinela pe ko rami bašo phurengoro arakhibe, kotar o personali so vakerela šukar i finsko, e meänkielijengiri ja e samijengiri čhib.
Te živineja ki jek komuna so na khuvela ko disavo administracijakoro than ja so na khuvela ko disavo administracijakoro than baši tli čhib, ama so isi ola personali so džanela i finsko, i jidišicko, e meänkielijengiri, i romani ja e samijengiri čhib, tegani palo tlo rodipe i komuna mora te del phurengoro arakhibe, te vakerela o personali tli čhib ja barem jek kotor katar o personeli te vakerela tli čhib.
Ko februari 2000 ratifirindža i Švedska i Okvirno Konvencija bašo Arakhibe e Nacionalne Minoritetenge ( Okvirno Konvencija) tar o Council of Europe hem e Evropakiri Konvencija bašo Regionalno ja Minoritetijengere Čhibja (Konvencija bašo Minoritetijengere Čhibja). O nacionalno minoritetija so ule priznajime ki akaja legislacija isi o javudije, o Roma, o samije, o švedskakere fincija hem o tornedalcija. O nacionalno minoritetengere čhibja so ule priznajime isi: i finsko čhib, i jidišicko čhib, e meänkielijengiri čhib, i romani čhib, e samijengiri čhib, hem varijacije tar odola čhibja.
Kori arakhea po but informacija
E Evropakoro Saveto
E Evropakoro Saveto kontrolirinela sar prakticirinela pe i Okvirno Konvencija hem e Minoritetijengiri Čhibjengiri Konvencija. Ko interneto šaj arakheja maškar javera buća o rezultatija kotar o kontrole sar i Švedska kerdža buti palo konvencije.
E Evropakoro Saveto External link.
E Samijengoro Parlamento hem e Administracijakoro Bordo kotar o Stockholmo
E Administracijakoro Bordo katar o Stockholmo hem e Samijengoro Parlamento isi olen dindi i buti kotar i vlada te pratinen sar džala angle e minoritetengiri politikakiri buti hem sar isi i aplikacija tar o Zakoni bašo Nacionalno Minoritetija.
E Samijengoro Parlamento hem External link.
Administracijakoro Bordo kotar o Stockholmo External link.
Minoritet.se
Jek website bašo švedskakere nacionalno minoritetija. O website buvljarela o džanipe bašo purano narodo o samija hem bašo švedskakere nacionalno minoritetija: o javudije, o Roma, e švedskakere fincija hem o tornedalcija.