Javera thana ko sarinipe (društvo) (Samhällslivet)

O diskriminiribaskoro kanuni (zakoni) arakhela e manuše kotar diskriminiribe ko but thana ko sarinipe (društvo). Tu sian arakhl/i/o protiv diskriminiribe ko primer keda džaja ki jek dučana te kine, keda lea kher (stani) teli kiria, keda sian ko nasvalengoro kher (bolnica) ja pale keda džaja te rode dumodejbe (pomoč) kotar e Siguribaskiri kasa (Försäkringskassan).

Te diskriminirinel pe značinela te ovelpe disave manušea bilačhe nego javerencar. 

O Diskriminiribaskoro ombudsmani (DO) kerela buti protiv o diskriminiribe thaj kontrolirinela dali ikerena pe ko diskriminiribaskoro kanuni (zakoni).

Tu šaj te prijavine ko DO te mislinea kaj uljan diskriminirim/o/i bašo akala buča:

  • Biologikano bij (rod)
  • Manuša so isi olen muršano tha džuvljano identiteti
  • Etniciteti
  • Religiakoro ja pale bašo javer pakjibe
  • Funkciniribaskoro čhinavibe
  • Seksualikano orientiribe
  • Berša

Ko šaj te prijavinel?

Tu šaj te prijavine diskriminiribe te sian mušteria  ja pale pacienti ko primer ki jek firma ja pale organi (vlasti) thaj o manuša so kerena buti othe, ola tane tuja bilačhe nego javerencar odoleske so tu ko primer sian biseksualco ja pale odoleske so sian bijam/o/i avri kotar i Švedia.

Tu šaj thaj te prijavine te mislinea kaj uljan trakasirim/i/o.

Nane mukhlo te diskriminirinel pe bašo akala buča:

  • Biologikano bij (rod)
  • Manuša so isi olen muršano tha džuvljano identiteti
  • Etniciteti
  • Religiakoro ja pale bašo javer pakjibe
  • Funkciniribaskoro čhinavibe
  • Seksualikano orientiribe

Keda nane mukhlo te diskriminirine?

Nane mukhlo te diskriminirinel pe ko primer keda:

  • Kinela pe ja bikinela pe buča ja pale servis.
  • Khedipe kova tano sarinenge, ko primer kurke thaj koncertia.
  • Socialno butikeribe thaj ingaribaskoro (transportiribaskoro) servisi.
  • Servis kotar e Siguribaskiri kasa (Försäkringskassan)
  • Phuvjakoro (državno) studiribaskoro ikeribe
  • Militarikani buti  
  • Butikeribe ko phravdo sektori
    Odova značinela kaj sarine so kerena buti ki Phuv (država), ki komuna ja pale ko landstinget na tromana te oven bilačhe džikasaja.

Tu šaj te prijavine e komuna, disave organe (vlaste) ja pale disave firma bašo diskriminiribe. Tu šaj te prijavine thaj disave nasvale khere (bolnica) ja pale Siguribaskere kasa.
Tu našti te prijavine ko DO ko primer tle komšia kova so trakasirinela tut. Te trakasirinela tut tlo komšia tegani tu ka prijavine odova ki policia.

So šaj te prijavinav?

Diskriminiribe tano keda ko primer jek organi ja pale jek firma tane tuja bilačheder nego javerencar ko primer odoleske so tu sian biseksualco ja pale bašo tlo etniciteti. Biseksualco tano jek manuš so mangela thaj ovela atrahirimo sar taro džuvlja adžahar taro murša.  

Tu šaj te prijavine ko DO te mislinea kaj uljan trakasirim/i/o.
Te ovel pe trakasirim/o/i značinela te ovel pe džikasaja bilačhe, ko primer keda džiko čhingarela (vikinela) tut disar so tu na mangea, ja pale keda džiko kerela peras ko jek bilačho čhani.

Nane mukhlo thaj odova ko primer keda  džiko so kerela buti ko Socialno te vakerel javereske te trakasirinel tut.

Disavo var o diskriminiribe šaj te ovel pharo te dikhel pe. Jek asavko primer tano o regularia kola so dičhona kaj tane šukar sarinenge, ama kola kerena pharipa ko primer e džuvlenge.

Primer bašo diskriminiribe

Akate isi primeria so šaj te prijavinen pe ko Diskrimniribaskoro ombudsmani.  

  • Tu našti te le jek stani ki kirija kotar jek stanengoro gazda. Tu mislinea kaj odova tano odoleske so sian rom. 
  • Tu sian khamni thaj isi tut but dukha ko maškar. Tu našti te kere buti ama i Siguribaskiri kasa (Försäkringskassan) na dela tut nasvalipaskere love (sjukpenning).
  • Ko jek račakoro klubi na mukhena tut te khuve andre odoleske so sian transvestiti.
  • Tu sian homoseksualco. Tu našti te dža te dikhe tle partnere soj tano khuvdo. O nasvalo kher (bolnica) vakerela kaj tu na sian familia.
  • Tu našti te khuve andre ko jek restoranti. Tu pačaja kaj na mukhena tut odoleske so isi tut CP (Cerebral pares) nasvalipa.
  • Keda džaja ki vojska (militeri) Tu ovea seksualikane trakasirim/o/i.
  • Tuke na dela pe te kine jek treniribaskiri karta odoleske so phiravea šamia.

O namukhibe bašo kaznibe                       

Tu te prijavindžan disave organe ja pale firma bašo diskriminiribe, tegani ola na sminena te kazninen tut bašo odova.

Te kazninel pe značinela te na ove mukhlo te khuve ki jek dučana ja pale restoranti kas so prijavindžan bašo diskriminiribe.

Kaznibe šaj te ovel thaj odova keda e stanengoro gazda trakasirinela tut odoleske so prijavindžan ole/ola, ja pale keda tli ambulanta na mangela te priminel tut.

Tu šaj te prijavine ko DO te uljan adžahar kaznimo.

Soj odova trakasiriba?

Te trakasirine značinela te ove džikasaja bilačho, ko primer keda džiko akharela  (vikinela) tut disar so tu na mangea ja pale keda džiko kerela peras ko jek bilačho čhani (način). O trakasiriba nane mukhle keda i ko pučiba akalabuča Trakasserier är förbjudna om de har samband med:

  • Biologikano bij (rod)
  • Manuša so isi olen muršano tha džuvljano identiteti
  • Etniciteti
  • Religiakoro ja pale bašo javer pakjibe
  • Funkciniribaskoro čhinavibe
  • Seksualikano orientiribe

Trakasiribe šaj te ovel keda manuš vakerela ko jek način so tuke nane šukar. Ko primer keda vakerela pe ko jek specialno način  bašo o džuvlja, bašo o homoseksualcia ja bašo o samia.

Trakasiribe šaj te ovel thaj keda manuš ko primer čhingarela džikas ”blatte”, ”zigenarjävel”, ”mongo”, ”mongo”, ”fjolla” ja pale ”hora”. O trakasiribe kerela o manuš te osetinel pe ladžakerdo, bibahtalo, pretimo ja pale bilačhe dodžardo. Sarinen isi olen pli misla bašo trakasiribe. Tu so sian trakasirimo odlučinea dali ka ove ladžakerdo.

Soj odova seksualikane trakasiriba?

O trakasiriba šaj te oven thaj seksualikane. Odoleske vakerela pe seksualikane trakasiriba. Odova šaj te ovel keda džiko pipinela (astarela) tut, mada tu na mangea odova, ja pale keda ov ja pale oj vakerela kaj mangela te pašljol tuja a tu na mangea. Odova šaj te ovel thaj keda džiko mangela te sikavel tuke seksualikane slike a tu na mangea te dikhe ja pale keda džiko kerela peras bašo seksi a tuke na svidžinela pe odova.

Sa e manušen isi javer misla bašo seksualikano trakasiriba. Tu so ovea seksualikane trakasirim/o/i odlučinea dalii situacia ovela tuke nasigurno.

 Vaker stop!

But i važno tu so ovea trakasirim/i/o te vakere okoleske/okolake so trakasirinela kaj tu na mangea ov/oj te vakerel ja pale te kerel odova. But i važno te vakere ov/oj te čhinavel te trakasirinel tut. Tu šaj te rode javerendar te vakeren odole manušea/manušnaja.

Disavo var keda o trakasiriba tane but seriozna tu na trebela te vakere diso. Tegani o kanuni (zakoni) vakerela kaj o manuš trebela te džanel kaj odova tano trakasiribe.

O namukhiba te kazninel pe

Tu te prijavindžan ko primer disave dučana bašo trakasiribe tegani ola na tromana te kazninen tut. Te ove kaznimo značinela ko primer te na mukhen tut te kine othe.

Tu šaj te prijavine ko DO te uljan kaznimo pali tli prijava

Sar te prijavinav?

Tu šaj te prijavine ko Diskriminiribaskoro ombudsmani te mislinea kaj uljan diskriminirimo bašo akala buča:

  • Biologikano bij (rod)
  • Manuša so isi olen muršano tha džuvljano identiteti
  • Etniciteti
  • Religiakoro ja pale bašo javer pakjibe
  • Funkciniribaskoro čhinavibe
  • Seksualikano orientiribe
  • Berša

Tu šaj te prijavine bašo diskriminiribe ko primer e komuna, e organe (vlaste) ja pale e firma. Tu šaj te prijavine thaj e nasvale khere (bolnica) ja pale e Siguribaskere kasa (Försäkringskassan).
Ama tu našti te prijavine ko DO bašo trakasiribe ko primer tle komšia Te trakasirinela tut disavo komšia tu šaj prijavinea ole ki policia.

Adžahar šja kerea

Tu šaj te kere jek prijava samo keda mislinea kaj tu lično uljan diskriminirim/i/o. Te isi tut hareder kotar 18 berš tegani mora tli daj/dad ja pale o manuš so arakhela tut te potpišinen kaj o DO šaj te džal ko sudo.

Palo o zakoni nane mukhlo te ove diskriminirim/o/i bašo džiko kotar tli familia. Ko primer džiko te trakasirinela tut ja pale diskriminirinela tut odoleske so tli daj/dad tane homoseksualcia.

Pišin jek prijava dži ko Diskriminiribaskoro ombudsmani (DO).

Ki prijava trebela te trdžol tlo anav, tli adresa, thaj tlo telefoneskoro broj. Ka ovel šukar te mukhljan thaj tli e-poštakiri adresa.

Tu ka pišine thaj e firmakoro ja pale e organeskoro (vlasteskoro) anav kaste so prijavinea. Pišin soske tu mislinea kaj uljan diskriminirim/i/o  ko primer bašo tlo funkciniribaskoro čhinavibe (sakatibe), bašo tlo etniciteti ja pale baši tli religia.

Tu te mangljan te kere jek prijava ka ovel šukar te kerel pe odova so posigate so šaj. 

Keda avela tli prijava ko DO amen keraja adžahar

Keda bičhalea jek prijava ko DO amen tegani keraja jek istraga. Odova začinela kaj amen čitinaja but pažlivo so pišindžan thaj dikhaja soj odova so ulo. Tu so prijavindžan e manuše bašo diskriminiribe ja pale trakasiribe thaj odova da manuš vakerela pli verzia kotar odova so ulo.

Te sikadža i istraga kaj tu uljan diskriminirim/o/i tegani o DO probinela te phanen tumare lafia.

O DO te mislinela kaj tu uljandiskriminirim/i/o tegani o DO probinela tumen te phanen tumare lafia. O phanibe lafi ko asavke slučaja okova so kerdža diskriminiribe ko primer te rodel tutar jertibe (oprostibe) ja pale te pokinel tuke love.

Tu thaj okova soj prijavimo te našti te phanden tumare lafia, tegani o DO ingarela odova ovibe (slučaj) ko krisi (sudo).

O sudo tano jek organi kova so čhinavela dali kerdža pe diso bikanunimo (nezakonski).  

O namukhiba te kazninel pe

Tu te prijavindžan ko primer disave dučana ja pale firma bašo diskriminiribe tegani ola na tromana te kazninen tut bašo tlo prijavibe.

Tu šaj te prijavine ko DO ola te kaznindže tut odoleske so tu kerdžan i prijava.

Phravdo keribe

O DO tano jek organi (vlasti). Sarinen is pravo te čitinen e organeskere keriba. Jek organeskoro keriba tano ko primer jek bičhaldo lil. Thaj jek e-pošta tani jek keriba. 

Ama isi keriba soj tane garavde. O lafi sekretesi tano jek aver lafi bašo garavdo. Odoja informacia soj tani klasificirimi kotar o DO sar sekretesi tegani manuš na tromala te čitinel ola.

Te isi tut disave pučiba tu šaj kontaktirinea e DO-e. Te mangljan te puče sar šaj te pišine jek prijava tu šaj kontaktirinea jekhe rodkerdžia (manuš so istražinela o prijave ko DO).