Edukacia (Škola)

O manuša so kerena buti ki tli škola na tromana te diskriminirinen tut tu so sian ko primer školakoro sikljovno, studenti ja pale sikljovea diso ki disavi škola sar soj i Učiškola. Nane mukhlo (dozvolimo) te diskriminirinel pe ki samikani škola , ko SFI, specialno škola thaj ki barengiri škola (komvux). Isto adžahar nane mukhlo te diskriminirinel pe e čhaven thaj e skljovnen ki angliškola thaj ko divesutne aktivitetia (fritids).

Isi jek zakoni protiv o diskriminiribe. O Diskriminiribaskoro ombudsmani  (DO) ka kontrolirinel e instutucien so kerena buti edukaciaja kobor ola ikerena pe ko diskriminiribaskoro zakoni. Te diskriminirinel pe značinela te ovel pe bilačho prema jek manuš, ko primer odoleske so ov ja pale oj tano/tani homoseksual/co/ka.

Ko kanuni (zakoni) terdžola kaj khonik (nikoj) na trebela te ovel diskriminirimo bašo akala buča

  • Biologikano bij (rod)
  • Manuša so isi olen muršano tha džuvljano identiteti
  • Etniciteti
  • Religiakoro ja pale bašo javer pakjibe
  • Funkciniribaskoro čhinavibe
  • Seksualikano orientiribe
  • Berša

Te uljan diskriminirimo tu šaj te prijavine odova ko DO.

Javer lošno ponašibe tano ko primer o mobing bašo ko sar dičhola (izgledinela), odova šaj prijavinela pe ko Čhavengoro thaj sikljovnengoro ombudmani. Dikh ki desno strana.

Ko šaj te prijavinel ko DO?

Tu šaj te prijavine diskriminiribe te sian sikljovno (učeniko) ki teluni škola, sikljovno ki gimnazia, ki specialno škola, samikani škola, ja pale te džaja ko sfi, te džaja ki specialno škola čhavenge, ko komvux ja pale ko specialno škola barenge.

Tu sar studenti ki učiškola ja pale ko univerziteti, ja pale te studirinea ki narodno učiškola ja pale te džaja ko disavo kursi ko studiribaskoro sakhedibe šaj thaj tu te prijavine diskriminiribe ko DO.

Tu so rodea disavi edukacia thaj tu šaj te priavine diskriminiribe.

O diskriminiribe nane mukhlo keda vakerela pe bašo akala buča:

  • Biologikano bij (rod)
  • Manuša so isi olen muršano tha džuvljano identiteti
  • Etniciteti
  • Religiakoro ja pale bašo javer pakjibe
  • Funkciniribaskoro čhinavibe
  • Seksualikano orientiribe
  • Berša

So šaj te prijavinav ko DO?

Diskriminiribe tano keda o personali (o manuša so kerena buti) ki jek škola, učiškola, a pale ki javer edukacia tane tuja bilačheder odoleske so tu sian ko primer biseksualco ja pale odoleske so sian bijamo avri kotar i Švedia. Biseksualco tano manuš so ovela atrahirimo thaj šaj te mangel sar džuvlen adžahar thaj muršen.   

Diskriminiribe šaj te ovel keda jek sikavno (učiteli), direktori ja pale javer personali trakasirinela tut. Te trakasirinel pe džiko značinela te ladžakere džikas, ko primer džiko te akharel  (vikinel) tut disar so tu na mangea, ja pale te kerel pe tuja peras ko jek bilačho čhani (način).

O personali ki škola, učiškola ja pale ki disavi edukacia na tromala te vakeren javerenge te trakasirinel tut ja pale te diskriminirinel tut.

Disavo var o diskriminiribe šaj te ovel pharo te dikhel pe. Jek asavko primer tano o regularia (pravilia) so dičhona kaj tane šukar sarinenge, ama ola nane šukar ko primer e čhajenge thaj e džuvlenge.

Palo o zakoni nane mukhlo te ove diskriminirimo baši tli familia. Ko primer tli daj/dad tej homoseksualcia thaj bašo odova tu ovea trakasirimo thaj diskriminirimo.

Tu šaj te prijavine diskriminiribe ko Diskriminiribaskoro ombudsmani.

Primer bašo diskriminiribe ki škola, učiškola ja pale ki javer edukacia

Primeria so šaj te ovel diskriminiribe thaj so šaj te prijavinel pe ko Diskriminiribaskoro ombudsmani:

  • Tu ljiljan dajakoro/dadeskoro bučakoro tromalipe (slobodno tari buti) thaj akana na mukhena tut te produžine tle studiribaja.
  • Jek sikavno (učiteli) trakasirinela tut odoleske so sian transvestiti. Transvestiti tano keda jek džuvli uravela pe diasvo var sar murš ja pale keda jek murš uravela pe diasvo var sar džuvli.
  • Jekhe učeškola uvek isi ispitia baš keda perena tle religiakere bare divesa.
  • Tu sar džuvli na tromaja te dža tle džuvljaja ki jek školakiri khelibaskiri rat.
  • Tlo sikavno na mukhela tut te ove ko sikljojbe odoleske so isi tut ADHD.
  • Jek sikavno pipinela (astarela) tut mada tu na mangea odova.
  • Tut so isi tut šereskiri šamia, e gimnastikakoro sikavno na mukhela tut te dža ki gimnastika.
  • Jek narodno učiškola priminela samo manušen so isi ilen 20 berša.
  • Jek studiribaskoro sakhedibe na priminela tut ko jek kursi odoleske so isi tut dikhibaskiri mana.
  • Keda rodea sikljojbe ki samikani čhib i škola vakerela na.

O namukhibe (zabrana) bašo kaznibe

Tu te prijavindžan tle škola, tle učeškola ja pale tle edukaciakere organizatore bašo diskriminiribe, tegani ola na tromana te kazninen tut.

Te ove kaznimo značinela te del pe tuke bilačhe ocene.

Soj odova trakasiribe?

Khonik ki tli edukacia na tromal te trakasirinel tut. Ni o sikavno, ni o manuša so tane bučakerde (zaposlime) ki edukacia, ni disavo sikljovno ni disavo studenti.

Te trakasirine značinela te ladžakere džikas, ko primer te čhingaren (vikinen) tut disar so tu na mangea ja pale te keren tuja peras ko jek bilačho način.

Te uljan trakasirimo kotar jek školakoro kurseskoro amal, angleder sa tu trebela te vakere disave bare manušea ki tli škola ja pale džikasaja so kerela buti edukacia. Tu šaj te rode javerestar dumodejbe (pomoč) te šaj te vakeren odole manušea.

Te trakasirine značinela te ovel pe džikasaja bilačho , ko primer te čhingaren tut disar so tu na mangea ja pale te keren tuja peras ko bilačho način.

O trakasiribe nane mukhle keda ovena bašo akala buča:

  •  Biologikano bij (rod)
  • Manuša so isi olen muršano tha džuvljano identiteti
  • Etniciteti
  • Religiakoro ja pale bašo javer pakjibe
  • Funkciniribaskoro čhinavibe
  • Seksualikano orientiribe
  • Berša

Trakasiribe šaj te oven keda džiko vakerela bašo manuša ko asavko čhani so tuke nane šukar. Ko primer kaj o džuvlja, o homoseksualcia ja pale kaj o roma tane specialna.

Trakasiriba šaj te oven thaj keda manuš ko primer čhingarela džikas ”blatte”, ”zigenarjävel”, ”lappjävel”, ”mongo”, ”fjolla” ja pale ”hora”. Odova šaj te ovel thaj keda džiko kerela bango trušul (svastika) ko tlo šifonjeri. O trakasiribe kerela o manuš te osetinel pe ladžakerdo, bibahtalo, pretimo ja pale bilačhe dodžardo. Sarinen isi olen pli misla bašo trakasiribe. Tu so ovea trakasirimo tu sian odova so odlučinea kola lafia haljovea sar ladžakerutne.

Soj odova seksualikane trakasiriba?

O trakasiriba šaj te oven seksualikane. Olenge vakerela pe seksualikane trakasiriba. Odova šaj te ovel keda džiko pipinela (dolela) tut mada tu na mangea, ja pale keda ov ja oj mangela te pašljol tuja a tu na mangea. Odova šaj te ovel thaj keda džiko sikavela tuke seksualikane slike kola tu na mangea te dikhe ja pale keda džiko kerela peras bašo seksi so tuke na svidžinela pe. 

Sa e manušen isi javer misla so šaj te ovel seksualikano trakasiribe, tu so ovea seksualikane trakasirim/o/i tu sian odova/odoja so odlučinea dali osetinela pe nasigurno i škola ja pale i edukacia.

Vaker stop!

Šukar ka ovel tu so sian trakasirimo te vakere okoleske/okolake so trakasirinela tut te čhinavel ko primer ple seksualikane trakasiribaja.

Disavo var keda o trakasiribe tane seriozna tegani tu na trebela te vakere diso. Tegani o zakoni vakerela kaj o manuš trebela te džanel kaj odova tano trakasiribe.

Tu šaj te vakere e manušea so trakasirinela tut ja pale te (hramone) odole manušeske. Tu šaj thaj te rode dumodejbe (pomoč) kotar javer manuš te vakerel odole manušea /manušnaja.

Disavo edukaciakoro lačhardžia (edukaciakoro organizatori) te šundža kaj džiko osetinela pe trakasirimo ki edukacia tegani o edukaciakoro lačhardžia mora te dikhel soj odova so ulo thaj te čhinavel tej odova trakasiriba. O edukacijakoro lačhardžia te na kerdža khančik bašo odova tegani tu šaj te prijavine odova ko DO.

O kanuni (zakoni) vakerela kaj odova tano diskriminiribe te uljan trakasirimo kotar džiko so kerela buti bašo tlo edukaciakoro lačharžia, ko primer direktori, školakoro šefi, ja pale sikavno. Tegani tu šaj te prijavine odova ko Diskriminiribaskoro ombudsmani (DO).

Odova tano e edukaciakoro lačhardžia soj odgovorno te na ovel khonik trakasirimo ki škola.

Tlo edukaciakoro lačhardžia mora te čhinavel

O kanuni vakerela kaj mora te čhinavel pe o diskriminiribe thaj o trakasiribe ko primer ko škole thaj učeškole. Te čhinavel pe značinela te na ovel asavko diso ko avutnipe (budučnost).

O namukhibe (zabrana) bašo kaznibe

Tu te prijavindžan tle edukaciakere lačhardžia bašo tralkasiribe tegani ola na tromana te kazninen tut. Te ove kaznimo značinela ko primer te den tut bilačheder ocena.

Jek škola ja pale učiškola na tromala te kazninel tut tu te prijavindžan olen odoleske so ola na kerena khančik te čhinaven o diskriminiribe thaj o trakasiribe.

Te uljan kaznimo kotar o edukaciakoro lačhardžia, tu šaj te prijavine odova ko DO.

Sar te prijavinav ko DO?

Tu te uljan diskriminirimo ki tli edukaciategani tu šaj te prijavine odova ko DO.

Tu šaj te prijavine ko DO tu te mislinea kaj uljan diskriminirimo bašo akala buča:

  • Biologikano bij (rod)
  • Manuša so isi olen muršano tha džuvljano identiteti
  • Etniciteti
  • Religiakoro ja pale bašo javer pakjibe
  • Funkciniribaskoro čhinavibe
  • Seksualikano orientiribe
  • Berša

Tu šaj te prijavine tle škola, učeškola, ja pale edukaciakere lačhardžia, ola te na dikhle soske jek sikljovno ja pale jek studenti osetinela pe trakasirimo, ja pale ola te na čhinadže o trakasiribe.

Tu so džaja ki disavi učiškola thaj so isi tut funkciniribaskoro čhinavibe thaj te mislinea kaj o lokalia nane adaptirime (lačharde) tuke, tu šaj odova te prijavine ko DO. Šaj ko odola lokali nane nakhibaskoro than e količkake ja pale šunibaskere aparatia.

Bašo lokalia thaj baši edukacia sakova var (uvek) tane odgovornoi škola, učiškiola ja pale e edukaciakoro lačhardžia. Odoleske tu šaj te prijavine tle škola, učeškola ja pale e edukaciakere lačhardžia ko DO. Ama tu našti te prijavine jekhe školakere amale ko DO.

O čhave ki angliškola thaj o čhave ki škola so isi olen hareder taro 18 berš ola našti te keren prijava ko DO. E čhavengere daja/dada ja pale o manuša so arakhena e čhaven šaj te keren prijava ko anav e čhavenge.

Adžahar kerea

Tu šaj te kere jek prijava tu lično te uljan diskriminirimo. Te isi tut hareder kotar 18 berš tegani trebela tli daj/dad ja pale o manuš so arakhela tut te potpišinel pe kaj o DO šaj te džal ko sudo.

Tu ka pišine i prijava dži ko Diskriminiribaskoro ombudsmani (DO). Ki prijava trebela te terdžol tlo anav, tli adresa, thaj tlo telefoneskoro broj. Ka ovel šukar te mukhljan thaj tli e-poštakiri adresa.

Tu trebela te hramone (pišine) thaj o anav kaste so prijavinea. Odova šaj te ove e školakoro, učeškolakoro ja pale e edukaciakoro lačhardžiaskoro anav. Pišin soske mislinea kaj uljan diskriminirim/o/i, ko primer dali bašo tlo bij (rod), bašo tle berša ja pale baši tli religia.

Hramon (pišin) jek lil dži ko DO ja pale pher o prijavibaskoro formulari.

Te mangljan te kere jek prijava tegani tu trebela te kere odova so sigate so šaj. Odoleske so disave buča preskribirinena (kosljona) but sigate. Keda jek ovibe tano koslo palo odova o DO našti te kerel khančik.

Keda avela tli prijava ko DO amen keraja adžahar

Keda bičhalea jek prijava ko DO tegani amen keraja jek rodkeribe (istraga). Odova značinela kaj amen čitinaja but pažlivo odova so pišindžan thaj dikhaja soj odova so ulo. Okova/okoja soj prijavim/o/i bašo diskrininiribe ja pale trakasiribe isi len šansa te vakeren pli verzia.

Te sikadža i istraga kaj tu uljan diskriminirim/o/i tegani o DO probinela te kerel tumen te phanen tumare lafia. Ko akava slučaj o lafiphaniba tano keda i škola, učiškola ja pale e edukaciakoro lačhardžia rodela tutar jertibe (oprostibe) ja pale pokinela tuke love. Tu thaj tli škola, učiškola ja pale e edukaciakoro lačhardžia, te našti te phanden tumare lafia tegani o DO džala odole ovibaja (slučaea) ko sudo.

O sudo tano jek organi kova so čhinavela (odlučinela) dali tano kerdo diso bikanunimo (nezakonski).

Te lel pe dumodejbe kotar o DO na koštinela khančik.

O namukhibe te kazninel pe

Tli škola, tli učiškola ja pale tlo edukaciakoro lačhardžia na troomala te kazninel tut keda prijavinea olen bašo diskriminiribe.

Jek škola ja pale učiškola na tromala te kazninel tut te prijavindžan olen kaj ola na kerena buti te na ovel diskriminiribe. Tu šaj te prijavine e škola, učeškola ko DO ola te kazninena tut.

Phravdo keribe

O DO tano jek organi. Sarinen is pravo te čitinen e organeskere keriba. Jek organeskoro keriba tano ko primer jek bičhaldo lil. Thaj jek e-pošta tani jek keriba.

Ama isi keriba soj tane garavde. O lafi sekretesi tano jek aver lafi bašo garavdo. Odoja informacia soj tani klasificirimi kotar o DO sar sekretesi tegani manuš na tromala te čitinel ola.

Te isi tut disave pučiba tu šaj kontaktirinea e DO-e. Te mangljan te puče sar šaj te pišine jek prijava tu šaj kontaktirinea jekhe rodkerdžia (manuš so istražinela o prijave ko DO).

Dikh ki desno rig bašo kontaktiribe jekhe rodkerdžiaja.